Stopnja varčevanja gospodinjstev višja, stopnja dobička podjetij nižja

Source: ljnovice.si

Slovenija, 30. marec 2024 - Slovensko gospodarstvo je v primerjavi s 4. četrtletjem 2022 s tujino ustvarilo presežek. Stopnja dobička podjetij se je znižala. Finančne družbe so poslovale s presežkom, država je zmanjšala primanjkljaj, gospodinjstva pa so v povprečju več privarčevala.

Slovensko gospodarstvo s tujino ustvarilo presežek

Celotno slovensko gospodarstvo je v lanskem zadnjem četrtletju ustvarilo presežek (neto posojanje) - znašal je 625 mio. EUR ali 3,8 % BDP. V istem obdobju leto prej je poslovalo s primanjkljajem (neto izposojanje) v višini 537 mio. EUR ali 3,6 % BDP.

V primerjavi s 4. četrtletjem 2022 sta bili nižji tako vrednosti izvoza kot uvoza blaga. Najizraziteje se je znižala vrednost uvoza blaga (za 1.337 mio. EUR), medtem ko je izvoz blaga upadel v manjši meri (za 600 mio. EUR). Uvoz storitev se je vrednostno malenkost zmanjšal (za 21 mio. EUR), medtem ko se je izvoz storitev nekoliko povečal (za 58 mio. EUR). Presežek v menjavi blaga in storitev se je posledično povečal za 816 mio. EUR in je znašal 927 mio. EUR ali 5,6 % BDP.

Vrednost primarnih dohodkov in tekočih transferjev, prejetih iz tujine, je bila v lanskem zadnjem četrtletju skupno za 216 mio. EUR ali za 1,3 % BDP nižja od vrednosti, plačane v tujino. Nasprotno pa je bila vrednost kapitalskih transferjev, prejetih iz tujine, za 218 mio. EUR (ali za 1,3 % BDP) višja od vrednosti, plačane v tujino.

Stopnja dobička nefinančnih družb nižja

Nefinančne družbe oz. podjetja so zadnje četrtletje lani zaključile s presežkom. Znašal je 663 mio. EUR ali 4,0 % BDP in je bil za 579 mio. EUR višji kot v istem obdobju leto prej.

Stopnja dobička podjetij (delež bruto poslovnega presežka v bruto dodani vrednosti) se je v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2022 znižala za 1,6 odstotne točke, na 31,0 %. Bruto poslovni presežek podjetij (tj. tisti del dohodka podjetij, ki ostane za izplačilo dividend in delno financiranje investicij) je bil v opazovanem obdobju nominalno višji za 4,2 %, ustvarjena bruto dodana vrednost pa za 9,7 %. Sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki), ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, so se zvišala za 11,2 % (ali za 600 mio. EUR).

Stopnja investiranja podjetij (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti brez zalog) je bila za 2,6 odstotne točke nižja kot v istem obdobju leto prej in je znašala 21,1 %.

Finančne družbe poslovale s presežkom

Finančne družbe so v lanskem zadnjem četrtletju ustvarile presežek, znašal je 268 mio. EUR ali 1,6 % BDP. Na ustvarjeni presežek so vplivali zlasti višji obrestni prihodki.

Primanjkljaj države ob izrazitejši rasti prihodkov v primerjavi z izdatki nižji

V zadnjem lanskem četrtletju je bil primanjkljaj države za 183 mio. EUR nižji kot v istem obdobju leto prej, znašal je 429 mio. EUR ali 2,6 % BDP. V opazovanem obdobju so se prihodki države povečali za 14,5 % (ali za 958 mio. EUR), izdatki pa za 10,7 % (ali za 775 mio. EUR).

K skupni rasti prihodkov so največ prispevali prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz (4,7 odstotne točke), med njimi izstopajo zlasti prihodki od davka na dodano vrednost in od trošarin. Opazen vpliv na rast prihodkov so imeli tudi prihodki od socialnih prispevkov (3,1 odstotne točke) in prihodki od drugih tekočih transferjev ter od davkov na dohodke in premoženje (obe kategoriji po 2,3 odstotne točke).

Po drugi strani so na skupno rast izdatkov najbolj vplivali izdatki za blago in storitve oz. vmesno potrošnjo (2,9 odstotne točke). Sledili so izdatki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi (2,2 odstotne točke), ter subvencije in sredstva za zaposlene (obe kategoriji po 1,9 odstotne točke).

Stopnja varčevanja gospodinjstev višja

Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil ob ugodnih razmerah na trgu dela (visoka stopnja zaposlenosti, nizka stopnja brezposelnosti in rast plač) nominalno za 9,0 % (ali za 837 mio. EUR) višji kot v zadnjem četrtletju 2022. K njegovi rasti so največ prispevala sredstva za zaposlene oz. dohodki iz dela (8,8 odstotne točke), sledila je kategorija bruto poslovni presežek ter raznovrstni dohodek samozaposlenih (2,8 odstotne točke). Neto dohodek od lastnine in drugi tekoči transferji, neto socialni transferji ter tekoči davki na dohodek in premoženje so na rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev vplivali negativno (skupni prispevek je znašal -2,5 odstotne točke).

Potrošnja gospodinjstev je bila ob umirjanju inflacije nominalno višja za 6,2 % (ali za 532 mio. EUR). Varčevanje gospodinjstev se je ob nižji rasti potrošnje v primerjavi z rastjo bruto razpoložljivega dohodka nekoliko povečalo.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) se je tako v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2022 zvišala za 2,4 odstotne točke, na 10,8 %. Po prvi letni oceni so gospodinjstva lani privarčevala 15,1 % svojega razpoložljivega dohodka ali za 1,1 odstotne točke več kot v letu pred tem. Za primerjavo, v letu pred izbruhom epidemije koronavirusne bolezni, tj. v 2019, so gospodinjstva v povprečju privarčevala 12,7 % razpoložljivega dohodka./Vir: SURS/

Račun odnosov Slovenije s tujino, tekoče cene, Slovenija

Temeljni agregati nacionalnih računov po institucionalnih sektorjih, tekoče cene, Slovenija